Rok Ravnikar – PRAVE BARVE

Sinoči smo imeli kandidati in kandidatke 10. in 11. okraja 4. volilne enote (v bistvu področje upravne enote Domžale) organizirano soočenje v Bernikovem domu v Domžalah. Že prej sem obiskal soočenja v Trzinu in Mengšu, v Lukovici in Moravčah, ki pa sodita pod moj okraj pa tega niso organizirali.

Na odru se nas je posedlo 18, v dvorani pa se je zbralo kakih sto, vsaj na začetku. kar je bilo dobro razmerje, glede na soočenja v ostalih občinah. O poteku bom pisal kasneje, naj tu omenim, da sem pri prvem oglašanju vprašal publiko, koliko jih ni prišlo kot podpora posameznemu kandidatu, ampak kot neodločen volivec, ki hoče videti, kaj mu kandidati ponujamo oz. v čem se razlikujemo? Dvignila se ni niti ena roka. Tiste neresne od Jarca ne štejem.

Skratka tako soočanje je potem namenjeno bolj spoznavanju kandidatov med seboj, kar je tudi ok. Ker je to bilo moje edino soočenje, sem se želel dobro pripraviti, žal pa sem ravno včeraj dopoldan dobil zloženke za vsa gospodinjstva, in sem jih želel čimprej odpraviti na pošte. Na poštah se seveda čaka v vrstah in tako sem v bistvu skoraj zamudil začetek soočenja, ki so ga kar točno začeli. Dobesedno pritekel sem na oder.

Scenarij je bil tak: na začetku se vsi predstavimo, v drugem delu je župan Dragar ponudil na izbiro 25 neznanih vprašanj s petih področij: gospodarstvo, zdravstvo, sociala, izobraževanje, in Domžale. Seveda je prvih pet izbralo Domžale, jaz pa sem bil na vrsti nekej petnajsti. Dve minuti smo imeli na voljo za odgovor, ter po dve enominutni repliki. Ko je poslanec Štebe že šestič repliciral, sem ugotovil, da ima vsak dve repliki na voljo za vsakega kandidata. Zato je kar dolgo trajalo, da sem prišel na vrsto.

Izpostavil sem, da je obžalovanja vredno, da nismo mogli vsi predstavljati svojih pogledov na Domžale, da sam kandidiram tu zato, ker menim, da se lahko interesi naše regije bolje zastopajo. Kritiziral sem dejstvo, da se je župan zadovoljil z odgovorom “Da!” na vprašanje, če bo neznosen promet do Ljubljane problem tudi v prihodnje. Ureditev javnega potniškega prometa do Ljubljane je ključni razvojni izziv naše regije. Gre za tisoče ur izgubljenega časa dnevno, gre za škodo, ki se prizadeja okolju in zdravju. Rešitev tega, ki vključuje izgradnjo primestne in mestne železnice, je primerljiva, v obsegu in denarju, avtocestnemu križu. Ne bo se končal v enem mandatu, zato potrebujemo poslance, ki bodo za ta projekt zastavili prav vse. ves svoj čas in vpliv, ne pa da se bod zadovoljili s kakšno lokalno obvoznico za nekaj milijonov evrov kot projekt svojega mandata.

Nadalje sem opozoril, da je tako “šolsko” spraševanje neprimerno za parlamentarno demokracijo, ki jo imamo. Kot poslanec ne poznam vseh rešitev in vseh strokovnih dilem. Kot poslanec bom predvsem zaznal problem, ter o tem opozoril vlado, da naj nekaj naredi, se pravi najmanj kar je, spremeni zakon ali sprejme novega. In ko mi bodo z vlade poslali predlog zakona, se bom v skadu s svojimi pogledi na svet in usmeritvami stranke odločil, ali je rešitev dobra in sprejemljiva. Glede investicij, pa bom kot poslanec pri  strateških programih in letnih načrtih (proračun,…) naredil vse, da bi se vanj vključile prioritete za naše območje.

Ker očitno menimo, da je poslanec človek, ki opravlja ministrsko oz. lobistično delo, so vprašanja neprimerna, odgovori pa naučeni iz programa strank ali pa neko splošno leporečje. Ni čudno, da so soočenja nezanimiva. In potem se moramo kandidati za poslance hvaliti, kaj vse smo “lastnoročno zgradili” v pretekelem mandatu .

Sam imam izkušnjo, da če si “tečen” in “glasen” za prave stvari, se bodo te slej ali prej uredile. Vsak ima rad mir v hiši, tudi ministri in predsednik vlade .

V nadaljevanju je nato vodenje zopet prevzel Gregor Trebušak, sicer voditelj oddaje Svet na kanalu A in moderator na Radiu Hit. Tema pa so bile pokrajine. Škoda, ta tema, sicer razvojno zelo pomembna, se je v preteklem mandatu “izkurila”, politika se je vkopala v “frontne jarke” in konca ali rešitve tej debati ni (bilo) videti.

Tako je bilo tudi na soočenju. Začeli so govoriti zakaj so za in zakaj proti, zakaj število ni dobro, itd. Potem so vsi interpretirali rezultat referenduma v svojo korist. Ker sem to temo v stranki in občinskem svetu precej spremljal, sem hotel sokandidatom nastaviti ogledalo:

1. Rezultat referenduma o pokrajinah in nizka udeležba, ne daje prav nobeni strani, ampak je samo poraz celotne trenutne politike, ki se ni znala in hotela dogovoriti. Je nezaupnica sedanjim politikom, zato je potrebna nova generacija politikov, ki bodo sposobni dogovora in sprejemali rešitve po zdravi pameti.

2. Primorska, Notranjska, Gorenjska, Dolenjska, Štajerska, Koroška in Prekmurje so “zgodovinske” slovenske pokrajine. Če se odločimo še za Ljubljano kot mesto in zato še Osrednjeslovensko – smo že na 9 pokrajinah. Zato sem vse, ki so zagovarjali manjše število pokrajin, vprašal, katero od teh ne sprejemajo. Odgovora, pričakovano, ni bilo.

3. Politiki iz prav vseh strank so podpisovali predloge za tiste “nove” pokrajine, ki so prinesle število 14. Zato je bilo nasprotovanje temu navadna dvoličnost.

4. Najbolj pa so me razkurili komentarji v stilu: pokrajine so samo nova birokracija in nove zaposlitve za strankarske prijatelje. ???!!To lahko izreče samo nekdo, ki tako sistemsko razmišlja. Če bi bile pokrajine dobro vodene, bi bil priranek zaradi učinkovite porabe sredstev tolikšen, da ne bi bilo problema plačevati tistih stroškov za delovanje pokrajinskega sveta in glavarja.

In k temu zadnjemu bi dodal, ker prihaja iz istega loga, tiste patetične pozive o “številu bolniških postelj, pediatričnih klinikah, domovih za ostarele in vrtcih”, ki bi jih lahko kupili, če ne bi imeli vojske. Pa to je populizem, ki presega 100x samega Jelinčiča. In to od stranke Zares, ki hoče predstavljati “novo politiko”?

Če že imamo vojsko, ji nabavimo tako opremo, da bodo naši fantje vsaj preživeli, če že hodijo na nevarne terene. Vsekakor pa bolje, da se z oklepniki vozijo po Bosni in Kosovem, kot pa po naših cestah.

Neposrednega učinka na rezultat volitev to soočenje žal ne bo imelo. Škoda da nisem dal snemati soočenja. Morda pa sem tistim, ki bodo izvoljeni, dal misliti, da vsaj malo spremenijo svoj stil, …