Zagnanih svetnikov in ambicioznega župana voščim! (ob lokalnih volitvah 2014)

Ob prihajajočih volitvah si želim, da bodo mesta v občinskem svetu  in županski pisarni zasedli tisti, ki jih dejansko vodi notranja strast spremeniti  na boljše življenje in pogoje v naši občini. Ki so toliko vpeti v lokalno skupnost, da stvari poznajo, ki so toliko odprti, da znajo videti in slišati, ter ki so s svojim dosedanjim delom tudi že pokazali, da znajo in zmorejo spreminjati stvari in izpeljati zadane si naloge.

Občini Domžale in njenim prebivalcem iskreno privoščim, da bo večina novih svetnic in svetnikov vsaj tako zagnanih in »nabrušenih«, kot sem bil sam na svojem začetku. Po dveh mandatih se namreč ne bom aktivno potegoval za novega. Enako privoščim tudi županu/županji, kdorkoli že bo. Naj aktivne in glasne svetnike ne dojema kot morebitne ovire ali nasprotnike, ampak sodelavce, zaradi katerih bo sam samo še boljši.

Še vedno ostajajo problemi, katere kljub letom vztrajnih opozarjanj ne uspemo izboljšati. Ena teh cestna infrastruktura v krajih, ki niso ravno središče občine. Dejstvo je, da se je podoba vasi po naši občini precej spremenila. Predvsem je naraslo prebivalstvo, povečalo se je število rekreativnih uporabnikov tako cest kot narave, infrastruktura pa je marsikje na ravni sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V prihodnje bo potrebno več nameniti prav prometni varnosti. V tem smislu tudi ne morem razumeti, zakaj je toliko nesporazumov in težav pri organiziranju prevoza otrok v osnovne šole?! Zakaj se odgovorni toliko lovijo okoli raznih pravilnikov in ostalih izgovorov? Če ocenimo, da je šolska pot za otroke nevarna, smo po zdravi pameti dolžni organizirati prevoz, pa če to pomeni nekaj tisoč evrov več iz proračuna – naj bo pa to nadstandard, ki bi si ga »znamenita« občina Domžale pač lahko privoščila. Popolnoma drugo vprašanje je v tem primeru učinkovito soočanje s »poslovnimi taktikami« ponudnikov prevozov.

Zahvaljujem se vsem, ki so Slovenski ljudski stranki ali meni osebno v preteklih letih izkazali zaupanje in podporo. Zahvaljujem se vsem, ki so se name obračali s svojimi problemi, vprašanji, predlogi  – prav zaradi vas je tudi moje delovanje vedno dobivalo še večji smisel. Žal smo prevečkrat skupaj spoznavali, kako omejene so možnosti in moč člana občinskega sveta. Po drugi strani pa je to vendarle najhitrejša pot, da nekaj pride vodstvu občine »na mizo«.  Z neuspehom SLS na zadnjih volitvah je pomemben del delovanja stranke resda okrnjen. Vendarle pa je to stranka, ki ima ob številnih županih po slovenskih občinah ter z znanim posebnim posluhom za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter skrb za razvoj podeželja izkušnje in program, da v vsaki občini prispeva svoj delež za prijaznejše življenje, sobivanje in blaginjo vseh.

Rok Ravnikar

  • Share/Bookmark

O t.i. javni blagajni

Plačilo provizij pri plačevanju položnic nekaterim predstavlja že kar veliko dodatno finančno breme, zato v Sloveniji že kar nekaj občin omogoča občanom plačilo le teh. Sklenjeno imajo pogodbo z večimi podjetji, ki v njihovi občini opravljajo svoje storitve, z vrtci, šolami… Uvedene imajo javne blagajne, kjer blagajniki, ki so zaposleni prek javnih del, nekaj dni v tednu sprejemajo gotovinska plačila. Občina krije provizije plačil za javne zavode, podjetja pa krijejo stroške delovanja javne blagajne. Ker s tem občina pokaže veliko naklonjenost svojim prebivalcem, nas zanima, ali bo Občina Domžale sledila vzorom ostalih občin, npr. že triletnemu delovanju šentjurške javne blagajne, ki je odprta le dvakrat na teden po štiri ure, občani pa plačajo blizu 3000 položnic na mesec.

Priznam, da tudi sam zaradi provizij izbiram, kje in kako bom plačal položnice. Predlogi za javno blagajno v Domžalah so se v preteklih letih že večkrat pojavljali, razlogov, zakaj se v naši občini za to še nismo odločili, ne poznam podrobneje. Pojavlja pa se mi tudi nekaj pomislekov. Poudarjam, da tudi delovanje take blagajne nekaj stane in je smiselno oceniti tudi smotrnost, ne samo všečnost takega projekta. Taka blagajna namreč ni v resnici zastonj, ampak delovanje finančno krijejo podjetja, katerih položnice se lahko plačujejo, ter občina iz proračuna. Podjetja bodo kritje provizij verjetno enostavno nadomestila z malenkost višjimi vsotami na položnicah. Tako bodo občani sicer brez provizije plačevali dražje položnice, na koncu pa prihranili enako – torej nič.
Ob številnih položnicah, ki jih dobivamo mesečno po pošti, je prav da v smeri poenostavitve in pocenitve razmišljamo tudi širše. Podjetja naj bolj aktivno ponudijo možnost t.i. e-računov, saj je elektronsko bančništvo v Sloveniji precej razvito. Pri tem bi se lahko veliko prihranilo tako pri papirju kot poštnini. Prav tako bi podjetja ter javni zavodi (vrtci in šole) lahko omogočali, da se storitve brez provizije plačujejo na njihovih sedežih. Pa še kaj bi se našlo…
Ob dejstvu, da se na takih blagajnah lahko plačuje le v gotovini, bi morali občani torej najprej na bankomat, na pošto ali na banko in se potem z gotovino odpraviti na eno samo blagajno v občini. Na mestu je torej vprašanje, če bi šlo v tem primeru res za tako veliko poenostavitev, kot si prvi hip predstavljamo. Rok Ravnikar, občinski svetnik SLS

  • Share/Bookmark

O zaprtju Kuriva in gradnji garažne hiše

Pred dnevi smo  zadnjič lahko kupili žeblje v mestu Domžale (res, da ne v najlepše urejenih prostorih, a za potrošnika priročnih) …,od sedaj naprej bomo po kakšen “šrauf” ali podložko morali v Jarše, Kamnik, Črnuče, Ljubljano. Tuš umira na obroke, manjših trgovin z raznorazno ponudbo skorajda ni več, prazni lokali samevajo za umazanimi stekli in “abšlesanimi”, propadajočimi fasadami…Takšna je žal podoba in vsebina centra našega mesta. A to se bo v kratkem po hitrem postopku spremenilo. Zakaj? Ker bo na bivšem prostoru “Kuriva” zrasla prekrasna garažna hiša za 450 avtomobilov!!! Sprašujemo se, za koga in zakaj. Garažne hiše najbolj onesnažujejo podobo mest in naše vrlo vodstvo bo na enem od zadnjih eminentnih prostorov v centru mesta postavilo spomenik kralju – avtomobilu in dodalo samo še piko na i arhitekturno popolnoma zgrešenemu SPB-ju. Nismo proti garažam, a te naj bodo pod zemljo, nad njimi pa naj se prostor uporabi bolj smotrno in za bolj pametne namene. Če ne vemo zanje, pustimo prostor zanamcem, ki bodo mogoče pametnejši in bodo znali bolje in racionalnejše izrabiti ta prostor.
Sprašujemo vas, kaj vi, spoštovane svetnice in svetniki mislite o tem nenavadnem projektu v centru Domžal. Ga res potrebujemo? Ali ne bi raje s temi sredstvi oživili mesto in ga polepšali (fasade), da bodo (bomo) sploh imeli vzrok, da se pripeljemo v center mesta! Ker sedaj, roko na srce, ga imamo vsak dan manj, in če boste (bomo) tako skrbeli za center mesta še naprej, bo kmalu postalo 30 letno šodrasto parkirišče ob “vele” preveliko….!!!!

Urejanje parkiranja za prebivalce Domžal in vse tiste, ki tako ali drugače iščejo parkirišče v središču mesta je ena od prioritet Razvojnega programa občine Domžale. Zdi se mi prav, da se tem prioritetam sledi. Ideja, da bi bila na območju t.i. Kuriva garažna hiša za sistem P+R se tudi pojavlja že najmanj od leta 2012. Same arhitekturne rešitve še nisem videl, a pozdravljam, da se nekaj konkretnega premika. V Domžalah moramo glede na pretekle izkušnje včasih rajši sprejeti “vrabca v roki, kot goloba na strehi”, saj se nam sicer lahko pojavi še kakšna “katastrofa” v podobi neurejenega parkirišča ob Vele. Idej je bilo že polno, skic že nič koliko – leta pa so minevala. Drugače pa upam, da bo katera od preostalih trgovin v mestu morebiti razširila svojo ponudbo z artikli, ki smo jih z zaprtjem Kuriva izgubili. Občinski svet pa nima moči, da bi jim to zaukazal.
Rok Ravnikar, občinski svetnik SLS

  • Share/Bookmark

O rušitvi stavbe prve hranilnice v Domžalah

Do 2. novembra poteka javna obravnava ob razgrnitvi DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE »D7/4 – KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA«.
Osnutek med drugim predvideva tudi rušenje zgradbe, ki stoji ob parkirišču KD Pranca Bernika in v kateri je imela sedež prva Hranilnica v Domžalah. To je zgradba, v kateri je živel arhitekt Ravnikar, avtor skoraj vseh pomembnih zgradb v Domžalah, zgradba, ki je edina v Domžalah, zgrajena na svojstven način…,itd….  Menite tudi vi, da ta zgradba ni naša arhitekturna kulturna dediščina,  da jo je potrebno porušiti in na njeno mesto dati prostor parim parkirnim mestom?

“Do načina, kako se v Sloveniji lotevamo “ohranjanja” kulturne in ostale dediščine sem velikokrat precej zadržan. Pomembno je seveda ustrezno zaznamovati stavbo, kraj in dela, ki so povezana z našimi zaslužnimi občani; pomembno je zavarovati stavbe, ki so spomeniki posebne vrste; načini, kako se tega lotiti, pa so lahko zelo različni.
Dejstvo, da je v določeni stavbi živela pomembna in zaslužna osebnost, se obeleži lahko tudi drugače, kot zgolj z ohranitvijo celotne stavbe, ne glede na stanje in posledice – če spomnim samo na groteskno podobo t.i. Cukrarne v Ljubljani. Milijoni in milijoni evrov, ki so se v naši državi namenjali za obnovo raznih zapuščenih gradov, žal (povečini) le napol obnovljeni še naprej izražajo predvsem neuspeh in ne spomenik vsem, ki so se trudili. Tudi ob obnavljanju mest ali cerkva se vedno znova izkaže, da so tudi naši predhodniki staro podirali, prenavljali in gradili novo ter tako tudi kulturno napredovali. Če bomo ves trud in sredstva sedanjega časa vlagali v ohranjanje preteklih dosežkov, nam bo vsega tega zmanjkalo, da bi kaj ustvarili tudi sami in zanamcem zapustili dosežke naše generacije.
Glede konkretnega vprašanja oz. stavbe pričakujem, da bo o vrednosti in pomenu stavbe dana tako strokovna ocena kot ocena vseh tistih, ki se v Domžalah ukvarjajo z ohranjanjem kulturne dediščine – da bodo ob sprejemanju dokončnega prostorskega načrta lahko vsi vidiki in posledice teh sprememb utemeljeno upoštevani.” Rok Ravnikar, občinski svetnik SLS

  • Share/Bookmark

O makadamskem parkirišču v centru Domžal

Koliko časa naj bi v centru mesta imeli še makadamsko parkirišče? Bralce zanima, kako daleč je z ureditvijo knjižno-zemljiškega vpisa in s tem prenosa polovice makadamskega parkirišča v lasti TUŠ-a v last občine? Kdaj se bodo začela izvajati dela izgradnje podzemne garažne hiše?

Strinjam se s vsemi, ki menijo, da je neurejen center Domžal v podobi luknjastega makadamskega parkirišča že leta prava “rak rana” mesta in občine.
Na občinskem svetu smo že kar nekaj časa nazaj sprejeli vse potrebne sklepe in dokumente, da lastnik oz. investitor kadarkoli lahko prične z urejanjem centra mesta. O podobnostih urejanja odnosov med občino Domžale in TUŠ-em ali časovnico načrtovanih del, pa svetniki nismo tekoče obveščani, zato vam svetujem, da se s temi vprašanji obrnete na urad župana. Rok Ravnikar, občinski svetnik SLS

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »