Rok Ravnikar – PRAVE BARVE

»Treba je mnogo preprostih besed
kakor:
KRUH,
LJUBEZEN,
DOBROTA,
da ne bi slepi v temi,
na križpotjih zašli
s pravega pota.« (T. Pavček)

Srečno v letu 2012!

Naj vam uspe vse, kar ste se dobrega namenili

- in prav nič drugega!!!

Značilnost novega mandata v klopeh občinskega sveta je njegova neizmerna mirnost. Politične strasti so pravzaprav minimalne,  formalne koalicije z županom ni, za večino projektov se dosega široka podpora. To je dober znak in upam, da bo v drugem in tretjem letu mandata, ko se praviloma ideje in projekti uresničujejo, tako soglasje obrodilo viden sad povsod po občini Domžale.

V intervjuju za Žejan sem v lanskem letu povedal, da je zame prenova ceste Dob – Sv. Trojica »preizkusni kamen«. Vesel sem, da je bilo prvih nekaj sto metrov ceste obnovljene že prej kot v enem letu.  Seveda smo z menoj na čelu vsi želeli, da bi bila prenova izvedena v enem zamahu, vse od Doba do Sv. Trojice. Vendar je na drugi strani potrebno sprejeti dejstvo, da so prvič proračunska sredstva kot vedno  omejena in drugič, vsi ostali – ki ne živijo v naših krajih, pa imajo tudi besedo v občinski oblasti – niso enako prepričani o nujnosti takšnih del.

Trenutno je informacija taka, da bodo posamezni odseki te ceste sanirani etapno, verjetno najprej v najbolj poškodovanih odsekih od izvoza za Laze do gasilskega doma v Žejah. Na srečo so analize pokazale, vsaj tako pravijo odgovorni na občini, da je sama podlaga ustrezno utrjena, problem pa je v kvaliteti prvotne asfaltne podlage, ki je drobljiva; po ustnem izročilu zato, ker so v času gradnje asfaltno maso vozili precej od daleč in jo polagali praktično ohlajeno. Posledice tega so tako vidno razpadanje in drobljenje trenutnega vozišča, hkrati pa bo obnova cenejša, ker ne bo potrebno obnavljati v celotnem obsegu, ampak samo asfaltne plasti.

Seveda je skrb za boljše življenje v naših krajih nikoli končana naloga, a vendar korak za korakom izboljšujemo kvaliteto in pogoje za vse, ki so si ta hribovit predel občine izbrali za svoj dom.  Uradno sva res »predstavnika« v Krajevni skupnosti Dob Janez Cencelj in jaz, ki sem poleg tega še zaenkrat edini svetnik v občinskem svetu. Vendar bistveni del podpore za vse spremembe na boljše predstavljate in omogočate vi, sokrajanke in sokrajani, ki preko svojih znanstev ter aktivnega delovanja v društvih in prostovoljnih akcijah prispevate svoj del. Nenazadnje tudi tako, da nam predstavnikom, pomagate s svojimi predlogi, idejami in opozorili na probleme, s katerimi se srečujete.

Obilo sreče in zadovoljstva v novem letu 2012!

Rok Ravnikar

Ker pred nami ni ravno dobro obetajoče obdobje, nam kandidati za mandatarja in poslance pred predčasnimi volitvami napovedujejo različne varčevalne ukrepe, med katere na vidno mesto uvrščajo tudi zmanjšanje stroškov v javni upravi. Zanima nas, če kaj podobnega razmišljajo tudi župani in občinski svetniki? Delo v občinski upravi bi se morda lahko organiziralo tako, da bi za nemoteno delovanje v občinski stavbi zaposlovali le minimalno število prijaznih »uradnikov«, s čimer bi zagotovo prihranili marsikateri davkoplačevalski evro in ga porabili tam, kjer ga res nujno potrebujemo. Ali so res potrebni različni oddelki za investicije, če teh preprosto ne bo, in v njih vsi ti višji, srednji in nižji svetovalci? Zelo lepo bi bilo, če bi se že letos odpovedali novoletnim obdarovanjem in novoletnim žurkam! Tudi svetniki.

“Nasprotujem brezglavemu in populističnemu zmanjševanju “stroškov” kar počez. Strošek plač je manjši problem, bolj gre za vprašanje učinkovitosti javne uprave. Dobrega delavca bi bilo potrebno kvečjemu nagraditi, ne pa mu groziti z znižanjem plače! Žal pa ni izdelanih ne kriterijev ne postopkov za nagrajevanje najboljših in ustrezno sankcioniranje tistih, ki so samo “prisesani” na davkoplačevalski denar. Niso samo plače zaposlenih strošek proračuna, ampak je postavk precej precej več. Brezglavo pozivanje k “šparanju davkoplačevalskega denarja” pa privede v nesmiselne skrajnosti, ki jih prav v tem predvolilnem času slišimo skoraj vsak dan: pozive k ukinitvi države kot take in pozive k odpuščanju vseh javnih uslužbencev. Sicer je število zaposlenih v občinski upravi in notranjo organizacijo po oddelkih možno primerjati med primerljivimi občinami ter hkrati oceniti primerjalno uspešnost in učinkovitost. Tako glede stroškov, uspešno izvedenih postopkov, investicij, odločb, … Verjetno bi bila taka primerjava zanimiv izziv tudi za novinarje.

Podobnega mnenja sem glede obdarovanj in prednovoletnih prireditev; Tradicija obdarovanja, izmenjava voščil, druženja občanov na prostem, tudi konec koncev neformalnega druženja svetnikov in občinske uprave na tistem skromnem prednovolentem srečanju – vse to lahko doprinese k uspešnosti občine in hitrejšemu reševanju problemov.
Skratka, predvsem brez populizmov, zavedati se realnega stanja, nagraditi dobro delo in ohraniti tradicijo. Kako visoke bodo plače, kako bogata bodo darila, kolikšno bo število novoletnih lučk, kako dolg bo novoletni ognjemet – vse to pa je stvar razprave in odločitev v okviru možnosti. ”

Rok Ravnikar <Domžalske novice, december 2011>

Srednja šola Domžale, ki je tudi ob pomoči Občine Domžale dobila gimnazijo, spet ostaja brez načrtovane telovadnice, katere gradnja se vleče že nekaj desetletij. Država se je namreč odločila za varčevanje na tem področju in ob rebalansu proračuna postavko z zagotovljenim vsaj delom potrebnih finančnih sredstev enostavno izbrisala. Koliko časa bo naših več sto srednješolcev še čakalo na telovadnico?

“Kot občinski svetnik že leta poudarjam, da v občini Domžale kronično primanjkuje pokritih športnih površin, ne glede na to, kako smo sicer znani kot “športna občina”. V praksi pa ne moremo regularno organizirati tekmovanj v dvoranskem nogometu, rokometu ali odbojki, če naštejem bolj popularne dvoranske ekipne športe; Hala KC kot potencialna možnost je v uporabi praktično izključno le za košarko.

Kar se pa telovadnice pri Srednji šoli Domžale tiče, je treba reči, da je občina Domžale storila vse, kar je v njeni moči. Projekt, ki bo doprinesel ne le srednji šoli temveč celotnemu domžalskemu prostoru, je v rokah odločitev na državni ravni. Zato lahko poleg prošenj s strani občanov in šolarjev, največ naredijo poslanci in ostali politiki na državni ravni, ki prihajajo iz naših krajev. Morda je to ena od zavez, ki jih lahko zahtevamo od kandidatov, ki kandidirajo na decembrskih volitvah! ”

Rok Ravnikar <Domžalske Novice, november 2011>

Ali bi predlagali ali pa vsaj podprli predlog Očistimo domžalski center vseh reklam? Če že nimamo tako ali drugače urejenega centra, da bi bili osvobojeni vseh teh plank, transparentov, panojev, raznovrstnih plakatov na raznovrstnih nosilnih konstrukcijah vsaj v strogem centru mesta. Recimo: severno od policije in južno do gasilskega doma, zahodno od gasilskega doma v Stobu in vzhodno do konca Karantanske … in na severu še od policije do Češmina. Mislimo, da zaradi take spremembe občinski proračun ne bi obubožal, če vemo, da je potrebno plačati za A pano, ki bi stal 14 dni na avtobusni postaji, 1,26 evra komunalne takse!!! Si predstavljate, kako bi center »zadihal« brez te navlake, in po vsej verjetnosti bi lahko celo opazili kakšen smerokaz in prometni znak, ki jih zdaj sploh ne opazimo, pa bi jih morali!

“Ob tem da je samo mestno jedro Domžal neurejeno, so reklamni panoji v našem središču resnično preveč dominanten pojav. Sicer pa so oglasne površine v splošnem sprejete kot del urbane (mestne) infrastrukture, ki sooblikujejo mestno podobo – pomislimo na najbolj znane trge Londona ali New Yorka – s poudarkom seveda, da delujejo skladno in v sozvočju z mestom.

Urejanje centra Domžal (morda pa enkrat le) bo zagotovo priložnost, da se ponovno uredi tudi področje oglasnih površin. Menim, da se morajo veliki plakatni panoji iz omenjenga ožjega centra umakniti, saj so v osnovi namenjeni prometu. Ostale oblike, namenjene pešcem, pa bodo lahko skladno umeščene toliko bolje služile svojemu namenu. Dobre rešitve na tem področju so lahko tudi pozitiven prispevek k prepoznavnosti občine Domžale.”

Rok Ravnikar <Domžalske Novice, oktober 2011>